Usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v luči aktivnega očetovstva

Koncept usklajevanja poklicnega in družinskega življenja predstavlja pomemben del družinske politike in je ključen za ustvarjanje oziroma uveljavljanje enakih možnosti žensk in moških v družbi. Razumemo ga kot širši mehanizem, ki vključuje različne ukrepe: otroško varstvo in dolgotrajno oskrbo starejših ter drugih odvisnih družinskih članov in članic, ustrezno urejen plačan materinski dopust, individualno in neprenosljivo pravico očetovskega ter starševskega dopusta in nadomestila, nadomestilo za odsotnost z dela v primeru bolezni otrok ter prožne oblike dela in zaposlovanja.

Slovenija ima v sistemskem smislu področje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zelo dobro urejeno. Pravice, izhajajoče iz temeljnega zakona na tem področju – Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih (ZSDP-1) – so po obsegu, višini nadomestil in fleksibilnosti oblik starševskih dopustov primerljive z najboljšimi trenutno obstoječimi shemami dopustov in nadomestil v Evropi. Pa vendar same zakonske možnosti niso dovolj za dejavno koriščenje pravic ter enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti, saj je opaziti, da očetje v Sloveniji ne posegajo po možnostih udeležbe pri negi, varstvu in vzgoji otrok tako pogosto, kot bi glede na fleksibilnost shem lahko pričakovali. Ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja morajo sprejeti in ustrezno izvajati tako država kot delodajalci, podpirati jih mora ustrezna socialna infrastruktura, za pravično porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti pa mora biti poleg tega v dvostarševskih družinskih skupnostih sprejeto še soglasje med starši. Prav zato je pomemben dejavnik pri vzpostavljanju aktivne vloge očetov v skrbi za otroke tako občutljivost za kršitve pravic znotraj trga dela kot tudi zakoreninjenost stereotipov o družbenih vlogah žensk in moških, v katerih je moški dojet kot preskrbovalec, ženska pa kot čustvena skrbnica družine.

Poročilo o politikah: Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter vloga moškega kot očeta.

Dostopno prek: https://www.docdroid.net/8ngUTdo/ad-porocilo-o-politikahslo-pdf 

Vključenost v starševstvo se prične že s prisotnostjo pri porodu, kjer so po podatkih NIJZ vključeni že več kot štirje očetje od petih, vendar so pri tem opazna znatna nihanja po statističnih regijah – le nekaj več kot polovica očetov (52 %) je pri porodu prisotna v Pomurski statistični regiji, v Goriški pa je delež precej višji (94,3 %).

Kasneje se prakse skrbstvenega dela očetov še vedno prepogosto razumejo kot »pomoč« preobremenjenim ženskam in obsegajo opravljanje lažjih, rutinskih del v gospodinjstvu, ko so otroci še manjši, oziroma igro z otroki, ko so ti že večji.

V zadnjih letih so se tem aktivnostim pridružile nove, predvsem okolici vidne prakse, ki vključujejo različne dejavnosti:

  • od očetovega (različno aktivnega) spremljanja partnerkine nosečnosti (vse pogostejša prisotnost pri ginekoloških, ultrazvočnih in drugih pregledih, aktivno sodelovanje pri porodu)
  • do sodelovanja pri drugih aktivnostih skrbi za otroka (vožnja dojenčka z vozičkom, spremljanje otroka na sprehod) in pozneje igre z otrokom.

Čeprav se stanje izboljšuje in so (mlajši) moški vse bolj vključeni v nego in vzgojo otrok ter druge družinske obveznosti, je delitev družinskih obveznosti in odgovornosti vseh vrst še vedno spolno določena, saj ženske opravijo pretežni del tega neplačanega dela.

Ženske za gospodinjenje v povprečju porabijo dobrih 200 ur letno več kot moški, za skrb za otroke pa dobrih 500 ur več.

Prav tako kar 86 % vseh dni dopusta za nego bolnega družinskega člana/članice izrabijo ženske (moški 14 %). Ob tem podatki Evropske družboslovne raziskave (ESS, 2004) kažejo, da je porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti pogostejši vir nesoglasij kot finančne zadeve ali obseg časa, ki ga partnerja preživita v službi. Do nesoglasij glede porazdelitve dela doma je prihajalo v več kot polovici gospodinjstev (53,5 %), medtem ko so se nesoglasja glede finančnih vprašanj pojavila v 42,2 % gospodinjstev in glede časa, preživetega v službi, v 23,4 % gospodinjstev.

Vloga strokovnega osebja pri spodbujanju aktivnega očetovstva

Otroci imajo številne koristi od preživljanja časa s svojim očetom, še posebej če se že v najzgodnejših letih vzpostavi tesna vez med njima, kar ima pozitiven učinek na otrokov razvoj ter kasnejše socialno življenje. Aktivno preživljanje časa s svojim otrokom pa glede na raziskave nadvse ugodno vpliva tudi na moške ter odnose znotraj družine.

Pri uspešnem usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter spodbujanju aktivnega očetovstva ima veliko vlogo tudi strokovno osebje na področju socialnega dela, zdravstvene nege, porodništva in babištva, ki si v dialogu z (bodočimi) starši prizadeva okrepiti položaj moških v družini, tudi z vidika njihove emocionalne in skrbstvene podpore otrokom, ter prepoznati in spodbuditi potrebe in želje, ki se nanašajo na koriščenje očetovskega in starševskega dopusta ter aktivnejšega preživljanja prostega časa z otrokom.

Tekom projekta Očka v akciji bomo izdali priročnik ter izvedli več strokovnih usposabljanj v različnih slovenskih regijah, s čimer bomo okrepili vlogo strokovnega osebja pri seznanjanju staršev o pomenu uravnotežene delitve skrbstvenih obveznosti za otroke, spodbujanju in ozaveščanju o koristih dejavnega očetovstva, spodbujanju bolj uravnotežene delitve bolniških odsotnosti zaradi nege bolnega otroka med oba starša ter spodbujanju očetov k odločitvam za koriščenje očetovskega in deleža starševskega dopusta.

Dodatno branje:

FRELIH, Mojca. Aktivno očetovstvo in človekove pravice za vse!
https://spol.si/blog/2018/04/18/aktivno-ocetovstvo/

Tematska številka Teorije in prakse: MASCULINITIES AND CARE: MEN’S EXPERIENCES IN FORMAL AND INFORMAL CARE WORK (FDV, 2019)
https://www.fdv.uni-lj.si/en/journals/science-journals/teorija-in-praksa/about-journal/teorija-in-praksa-4-(2019)

Resolucija o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba« (ReDP18–28) (MDDSZ, 2018)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO118

Koriščenje očetovskega in starševskega dopusta s strani očetov (Eurofound, 2019)
Dostopno prek:
https://www.eurofound.europa.eu/sl/publications/customised-report/2019/parental-and-paternity-leave-uptake-by-fathers

Življenje, delo in COVID-19 (Eurofond, 2020)
Dostopno prek:
https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef20059en.pdf